Roman

Mindenfelitiko

„Mange kunst taj kultura na tschak jek virtschoftakero faktor hi. On uso nevipe taj uso dschanindo le manuschendar use ledschen. On habe la godake hi, i fantasija bulharen taj fali tel bauninen. Vascho naphandlipe la kunstatar oj 'upresikaschkija' taj bochterkija jeke demokratischi taj pluralistischi khetanipestar hi.“

Te oda jek kamipe la Europitiki Unijonatar hi!


Ferantvoatinipe

„Ando ausschustascha taj ando delegaciji fi konkreti temi man ande bescharav taj probalinav, jek avrijalkeripe ar te kerel.“

Sikadipe: Fuat-ar-duredersiklipe

Mediji:Sakoneske o naphandlo usegejipe uso neve
   mediji & technologiji

Schpurt: Sar la komercijalisirungaha kisne te ojas,
   schpurt le cile niposke, pelinipe uso doping

Ternipe: Parujipe – vakeripe – gondi fi jek khetani Europa

Phureder manuscha: Dschivipeskeri kvalität – vürde –    Europa le cile manusche

 

Glajchterdscharipe

Sajt 1957 o glajchterdscharipe le murschendar taj dschulvendar ando EU-lil ande terdschol, dschi adi ham tschak falati tschatschikan kerde ule. Afka ando EU-tschinipe o dschuvla fi i glejchi buti valami 30 procenti tschuleder roden sar murscha.

„Vaschoda Gender Mainstreaming jek falato mra butschatar hi ando dschuvlengero ausschus.
Ada butschol: O glajchterdscharipe le dschuvlendar taj le murschendar – o dikipe upro dschuvlengero taj murschengero aspekto – iste ando cile khetanipeskere thana ande saki phase ande phandlo taj prik beschto ol. Ada butschol: Glajchi loj fi glajchi buti, glajchi schajipe uso upre uschtschajipe, glajchi than andi utscheder buti taj politischi mandati."

Chancen

I Europitiki Unijona ando pasche avutne berscha um 12 schtotscha bareder ovla. O EU-bulharipe nan jek abentajeri. Ov latsche kisetim ulo taj upre jek solidi falo tertschol.
O schtoti andar o maschkarutno taj ostitiko Europa, save usi EU use kamna, adi imat 50 dschi 70 procenti pumaro avrutno biknipe la Unijonaha keren. I EU ando lejcti berscha le schtotenca, save usi Unijona use kamna te dschal, utscheder biknipeskeri bilanca kertscha, sar amen odole schtotscha phradime loj dijam.

„Ham um buteder dschal: O ostitiko bulharipe jek historijakeri situacija kerel, o mirnipe taj stabilität upri cili Europa ar te bulharinen. Oda neve bare dschivipeskere chancen le cilenge phral. Ojs butschaschkija andi delegacija fi o Ungriko taj fi i Rumenija me aktivi ande ada keripeskero proces use som.“

Khetanipe

I Europitiki Unijona akan jek khetanipe hi, kaj 15 thema use hi. Oj andar 370 milijoni manuschendar kerdi ol. O polgartscha taj o polgarkiji sake 5 berscha o Europitiko Parlamento völinen. Ando parlamento 626 rotscha buti keren, odotar 21 andar i Austrija (7 SPE). Ada o lek bareder multinacijonali parlamento ando them hi. Khetan le Ministeriskere Rotiha taj Komisionaha on o trin politischi fali la EUatar ar keren. O kompetecen le parlamentistar mindig dureder kerde on. O rotscha te fi o politischi telphutschipe taj fi i demokratischi upredikipe la Europitika Komisijonatar ande terdschon. On o tschatschipeskero anglepisintschago taj o lojengere programi, save andi cili Europitiki unijona kerde on, direkti use schtiminen.


Visijoni

So ari te al andi Europitiki Unijona

Latscho khetano foro

Khetane socijali lajstungen taj socijali    glajchterdscharipe

Virtschoftakero bartschajipe taj buti

Andterschipe fi o naturakero akaripe taj    ökologischi programi

Barvalipe duach kulturakere taj kinstlerischi    talaliniptscha

„Ada o anglebescharipe hi, kaj mirnipe, socijali sicherhajt, sasti natura taj tschatschipe upre ada themeskero falato schaj kerde on."